Pasme konj

 

Mogoče ste tudi sami opazili, da je
pasem konj veliko in prav zaradi tega so razdeljene v večje pasemske
skupine. Vendar pa delitve konj niso enotne in tako na primer v Rusiji
delijo pasme konj na severne, južne, vzhodne in zahodne, v Ameriki pa na
jahalne in tovorne, glede na uporabnost. Najdemo lahko tudi
razlikovanje na težje in lažje pasme, pri nas pa je v veljavi delitev na
hladnokrvne in toplokrvne pasme.

Hladnokrvne pasme konj
V to skupino pasem spadajo konji, katerih konstitucija je močna in
čvrsta, temperament pa miren. Taki konji so primerni za delo. V Evropi
so najbolj znani brabanti in ardenci v Belgiji, noriker v avstriji,
percheron in breton v Franciji. V Veliki Britaniji shire, clydesdale in
suffolk, v Nemčiji rhein-deutch, na Hrvaškem posavski konj in še bi
lahko naštevali. V Sloveniji se je oblikovala pasma slovenskega
hladnokrvnega konja, redimo pa tudi posavske in noriške konje, vendar v
manjšem obsegu.

Toplokrvne pasme konj
V tej skupini gre za konje, ki so lažji in primerni za tek. Imajo nežno a
hkrati čvrsto konstitucijo, temperament pa živahen in zaradi vseh teh
lastnosti so primerni kot športni konji. Med toplokrvnimi pasmami ločimo
polnokrvne, polkrvne, kasače in ostale toplokrvne pasme.

Med polnokrvne pasme spadata le dve. Arabska pasma je
najplemenitejša, saj imajo konji te pasme zaradi utrjene čistokrvne
reje najboljše genetske lastnosti. Njihova rejska vrednost je zelo
visoka, saj se s to pasmo lahko izboljša lastnosti ostalih pasem. Pri
nas najbolj znane pasme, ki so nastale s križanjem z arabsko pasmo so
lipicanec, angleški polnokrvni konj in haflinger.

Angleška polnokrvna pasma je
nastala s križanjem arabskih žrebcev in avtohtonih angleških kobil,
konji te pasme pa so v samem vrhu športnih pasem, uporabni so predvsem
za galopske dirke. Te konje se uporablja za izboljšanje vseh pasem
jahalnih konj ter za oblikovanje angleških polkrvnih pasem.

Polkrvne pasme konj so nastale s
križanje polnokrvnih žrebcev z manj plemenitimi kobilami različnih
pasem. Imamo torej dve skupini polkrvnih konj: angleške polkrvne pasme
(nemški jahalni konj, hanoveranec, holštajnec, trakenec, …) in arabske
polkrvne pasme (tersk, shagya, …).

Kasači spadajo med
toplokrvne, nastali pa so iz tradicije vprežnih konj, pri katerih je
selekcija v reji potekala na podlagi njihovih dosežkov na dirkah. Med
drugimi sta značilnosti kasačev hitri kas in vzdržljivost.

Ostale toplokrvne pasme konj
so nastale s križanjem različnih pasem, v to skupino pa sodijo
lipicanec, kladrubski konj, mustang, andaluzijec, berber, … V Sloveniji
se je izoblikoval lipicanec, ki je v reji že od 16 stoletja, razširjen
pa ni samo pri nas, temveč po celi Evropi.

Poniji in mali konji
Ne smemo pa pozabiti tudi na manjše predstavnike konjev in sicer so
znani mali konji in poniji. Med prve uvrščamo konje, ki imajo velikost
od 120 do 140 centimetrov. Nekaj predstavnikov: haflinger, bosanski
planinski konj, islandski konj, konik,…Poniji pa so manjši od višine 120
centimetrov, najbolj znani predstavniki te skupine pa so welsh poni,
šetlandski in new forest poni.

Kot pri vseh drugih živalih, tudi konjev
ne moremo metati v isti koš. Vsaka pasma je nekaj posebnega, hkrati pa
primerna za določene namene.

Objavil/a Nina Pirc